Kulturna dediščina

Cerkve

V središču mesta zaradi svoje arhitekture posebe izstopa župnijska cerkev Svete Katarine, zgrajena leta 1908, ki je pred kratkim obeležila 100. obletnico posvetitve.

Cerkev Matere Božje od Ružarija, imenovana tudi Mala crikva, se nahaja v samem središču Novalje, v današnji velikosti pa je bila zgrajena v 17. stoletju na temeljih zgodnjekrščanske bazilike oziroma srednjeveške cerkve. Nad oltarjem je čudežna slika Matere Božje, ki joče iz 16. stoletja, v sami cerkvi pa so vidni ostanki talnega mozaika zgodnjekrščanske bazilike iz 4. st.

Mestni muzej Novalja

Osrednja kulturna ustanova Novalje je poleg bogate etnografske zbirke ter razstav znanih in manj znanih hrvaških umetnikov z različnih področij ustvarjanja znana po t.i. Talijanovoj buži – po antičnem podzemnem vodovodu, dolgem približno 1,2 km, v katerega se vstopa iz samega muzeja in od koder se vidi njegov prvi del.

O tisočletni preteklosti in burnih časih, ki jih je doživela Novalja, pričajo številne arheološke najdbe in ostanki, med katerimi po svoji edinstvenosti izstopa antični rimski vodovod iz 1. stoletja, ki je edini tak objekt na hrvaški jadranski obali. Poseben vpliv so imeli rimski osvajalci skozi 1. st. pr. n.št. , rimska kultura pa je svoje sledi pustila za več stoletij. V 4. in 5. stoletju je v Novalji obstajala močna krščanska skupnost. Na tem mestu so bile zgrajene tri veličastne bazilike. Zgodnjekrščanska Novalja je bila znano romarsko središče. Številne arheološke najdbe so ohranjene v okoliških krajih, del njih pa se nahaja v arheološki zbirki Stomorica poleg župnijske cerkve sv. Katarine.

Uradna stran: http://gradskimuzejnovalja.hr

Zgodnjekrščanski  relikviariji iz Novalje

Zaradi neprecenljivega religijskega pomena in vrednosti žlahtnih kovin, iz katerih so v glavnem izdelani, relikviariji sodijo v skupino redkih arheoloških najdb. V Novalji so relikviariji odkriti v manjši kamri pod zemljo, narejeni iz plošč in vkopani v sklopu vse do danes neraziskane zgodnjekrščanske bazilike. Prvotni komplet je bila pravokotna lesena skrinjica, obložena s tolčeno pločevino, v njeni notranjosti pa sta bili steklena žara in srebrna eliptična posoda. Ko so bile pozneje dobavljene nove relikvije, je skupini dodan poligonalni relikviarij.

Novaljska capsella reliquiarum – skrinja s svetinjami – relikviarij

Zgodnjekrščanska bronasta skrinja, ki predstavlja edinstven relikviarij na Hrvaškem, je ena od samo nekaj takšnih na svetu. Našli so jo leta 1971 v hiši Vladimirja Vidasa med njeno obnovo in je o njej največ pisal Anđelko Badurina. Domneva se, da skrinja izvira iz 4. stoletja, obložena je z medeninastimi ploščami z dimenzijami 27,5 × 18 × 16,5 cm in vsebuje 32 vkovanih odlomkov s prizori iz Nove in Stare zaveze, dve divji mački, pet jelenov, 7 dreves ter vinsko trto.

Na novo so odkrili prizor z Mojzesom, ki privabi vodo iz kamna, tu je prizor z Mojzesovim povabilom, prizor z Noetom na ladji, Danijel v levjem brlogu ter Abraham, ki žrtvuje Izaka. Prizori iz Nove zaveze izvirajo iz Evangelija po Janezu in predstavljajo pomnožitev kruha, čudež v Kani, Lazarjevo vstajenje, prizor z Dobrim pastirjem, Marijo Orans ter ozdravitev slepca. Teme niso razvrščene po biblijski kronologiji, so pa vezane na kult mučeništva ter se domneva, da izvirajo iz sredine 4. stoletja, časa, ko je bilo krščanstvo svobodno v svojem prizadevanju, ko je bil kult mučeništva zelo spoštovan. Sodeč po tem je ta primerek nastal na helenističnem vzhodu pred letom 363, ko je Novaljo porušil potres.

Ponovno rojstvo novaljskega relikviarija je bilo obeleženo ob priliki 186. rojstnega dne Arheološkega muzeja Zadar, 30. novembra 2018, z nazivom „Razkritje skrivnosti skrinje iz Novalje“ , ko so bila predstavljena najnovejša spoznanja o tem novaljskem relikviariju, pri tem je bila prikazana izdelava skrinje. Ta dragocena umetnina se hrani v Arheološkem muzeju Zadar ter bo upodobljena kot spominek, izdelan po novih predlogih. Znanstveni projekt je odobrilo Ministrstvo za znanost, oddelek z umetnostno zgodovino, ob sodelovanju Mariborske univerze in Arheološkega muzeja Zadar.

Oktogonalni  zgodnjekrščanski relikviarij iz Novalje iz 4. stoletja

Obdobje zgodnjega krščanstva je obdobje razcveta razvoja, o čemer pričajo vse najdbe, med njimi pa posebej izstopa oktogonalni relikviarij iz pozlačene srebrne pločevine s tolčenim reliefom, ki prikazuje Jezusa in apostole, razporejene po osmerostrani posodici, katere pokrov ima na vrhu borov storž. Ta najdba datira v 4. stoletje, je zelo kakovostno umetniško izdelana, popolnoma ohranjena in se danes hrani v Arheološkem muzeju v Zadru.

Na relikviariju je prikazana scena Prenosa postave (Traditio legis), ki se prvič pojavlja v drugi polovici  4. stoletja. V središču je vedno podoba Jezusa Kristusa, na levi strani je Peter, na desni pa Pavel. Jezusova desna roka je dvignjena, v levi drži zakon. Desno od Jezusa je Pavel, ki v levi roki drži zvitek (rotulus), desno pa podaja Jezusu. Ostalih pet prikazanih apostolov ni možno identificirati, ker se njihova ikonografija navezuje na prikazovanja filozofov. Vsi prikazani so oblečeni v toge in palije, z glavami v profilu. Trije apostoli držijo zvitke, le eden drži odprto knjigo (codex). En apostol je prikazan kot bradat moški s knjigo in zvitkom v roki. Verjetno je zaradi velikosti predmeta število apostolov zmanjšano z 12 na 7.

Ikonografija Kristusa med apostoli je pogosta tudi na sarkofagih ob koncu 4. in začetku 5. stoletja, tako da je ikonografija oktogonalnega relikviarija iz Novalje vmeščena v to obdobje. V tem času se Prenos postave z vsemi 12 apostoli najpogosteje prikazuje na sarkofagih, na relikviarijih pa v strnjeni obliki. Scene z Jezusom v ospredju, kot je to v novaljskem primeru, so nastale po želji cerkve poudariti, da moč države prihaja od boga in da je on edini resnični vladar.  

(prevzeto iz: J. BARAKA, 2008, 121)

Crnkovičev dvor

Znani hrvaški književnik in novinar Mladen Kušec je skupaj z družino v nekdanji trgovini in brivnici v Novalji na podstrešju razstavil najdeno opremo stare trgovinice, ki je tukaj delovala vse do leta 1943. Tako je nastal pravi mali muzej z imenom Crnkovićev dvor, v katerem se odvijajo razne delavnice in predstave.

Odkritje amfor

Otok Pag, uvala Vlaška Mala: brodolom rimske trgovske ladje s tovorom amfor, 1. stoletje pred našim štetjem.

Čeprav so že stari Grki na Jadran prinesli amforo kot osnovno embalažo za prevoz vina, olja in drugih proizvodov, šele v času rimskega obdobja beležimo njihovo masovno uporabo v vse boljše organizirani pomorski trgovini po vsem Sredozemlju. Izdelane so iz odporne keramike, ki se že tisočletja upira uničujočim naravnim vplivom. Omogočajo nam odkrivanje in preučevanje ostankov antičnih brodolomov, kar pripomore k preučevanju pomorstva in gospodarstva antične dobe.

Hrvaška javnost je bila prijetno presenečena nad odkritjem ostankov potopljene trgovske ladje s tovorom amfor iz 1. stoletja pred našim štetjem ob vzhodni obali otoka Paga, v Podvelebitskem kanalu v uvali Vlaška Mala.

Na nahajališče je spomladi 2004 opozoril Dražen Peranić iz Stare Novalje, ki je na morskem dnu odkril skupino približno sto amfor in dve železni prečki antičnih sider.

S strokovnim ogledom so ugotovili, da amfore pripadajo tako imenovanemu tipu ladje Lamboglia 2, ki se je uporabljala predvsem za prevoz vina, za kar so pravzaprav izdelovali amfore od polovice 2. do konca 1. st. pr. n.št. Te amfore so bile najprej namenjene za jadranski trg, nato pa za trg vzhodnega Sredozemlja. Izdelane so bile ob zahodni jadranski obali, predpostavljajo pa, da bi bile lahko izdelane tudi na vzhodni obali. Na obodu ene izmed amfor so opazili žig TIMO, s katerim je izdelovalec periodično označeval serije izdelkov.

Poleg amfor in omenjenih ostankov dveh sider so na najdišču odkrili tudi druge predmete iz potopljene ladje. Tako so na mivki ob glavnini amfor našli štiri keramične posode, med amforami pa so opazili tudi spodnji del kamnitega žrmlja za žito. Vsi ti predmeti so bili sestavni del ladijske kuhinje. Ob arheoloških izkopavanjih so ob robu nahajališča odkrili tudi železno utež, ki se je uporabljala kot globinomer.

Najdišče je od leta 2004 zaščiteno, vendar je odprto za vse podmorske obiskovalce.

Uvala Caska

Območje uvale Caske je zanimivo za vse ljubitelje arheologije, zgodovine in zgodovinskih fenomenov.

Caska se nahaja na zahodnem delu Paške uvale v neposredni bližini Novalje. Na območju tega manjšega naselja z bogato zgodovino je stalo rimsko mesto Cissa, ki je glede na zgodovinske zapise v 4. stoletju potonilo zaradi potresa.

Številne raziskave so pokazale, da je bilo mesto v resnici veliko in pomembno. V Caski je imela svojo počitniško hišo znana in bogata senatorska družina Calpurnia iz Rima, kar je dokaz, da je imelo mesto nek poseben pomen.

Vendar pa ni na voljo dovolj jasnih zaključkov ali podatkov, da bi opredelili, ali je Caska rimsko mesto ali pa je nastala že davno prej.

V uvali Caska je danes samo še nekaj hiš, na njenem dnu pa se skriva potopljeno mesto. Če se potopite, lahko najdete ostanke stavb, večina potopljenega mesta pa je očem nevidna zaradi debelih slojev mulja, peska in morske trave. Od zgodovinskih znamenitosti so pomembni še stari stolp ali »tunera«, ki je služil kot opazovalnica tunov, in ostanki romanske cerkve sv. Jurja na hribu nad Casko s številnimi zgodnjesrednjeveškimi in zgodnjekrščanskimi spolijami.

Več o potopljenem mestu, raziskavah in arheoloških odkritjih lahko izveste v letaku, ki se nahaja v nadaljevanju.