Zgodovina

Novalja ima dolgo, burno in zanimivo preteklost, začenši s številnimi arheološkimi najdbami na raznih lokacijah v mestu in njegovi okolici. Med njimi velja omeniti tri zgodnjekrščanske bazilike iz 4. in 5. stoletja. Ostanke talnega mozaika ene izmed njih lahko najdemo v gotski cerkvi Matere Božje od Ružarija v središču mesta. Številni fragmenti cerkvene opreme in drugi podobni predmeti so shranjeni v arheološki zbirki Stomorica. Dragocen je tudi relikviarij, ki so ga našli poleg ene od bazilik, danes pa je shranjen v Arheološkem muzeju v Zadru. V Novalji so našli tudi enega od najstarejših prikazov lika Matere Božje na vzhodni jadranski obali, ki ima napis Maria.

Z arheološkega vidika je zelo zanimivo območje Caske, kjer so v novejšem času začeli raziskovanja rimskega naselja Cisse, ki je po legendi izginilo v potresu v 4. stoletju. Največjo vrednost in zanimivost predstavlja edinstven antični vodovod iz 1. stoletja, ki je klesan v živi kamen, dolg je približno 1,2 km, širok do 70 cm in visok do 40 m, ima pa tudi 9 nadzemnih odprtin, imenovanih »odiha«. Ta edinstven rimski akvadukt, ki ga imenujejo Talijanova buža, je Novaljo oskrboval z vodo iz novaljskega polja. Vhod v vodovod se nahaja v Mestnem muzeju, ki hrani del novaljske kulturne in etnološke dediščine.
 Iz zakladnice ljudskega blaga naj omenimo tudi domači ples naški, ki se ob spremljavi meha izvaja v slikovitih narodnih nošah.

Zelo cenjeno je tradicionalno ljudsko dvoglasno petje nakanat, ki ima celo svoj festival, izvirno dalmatinsko klapsko pesem pa negujeta klapi Navalia (moška) in Murtelice (ženska). Posebnost je tudi ljudsko liturgično petje, njegova bogatost pa še posebej pride do izraza pri verskih obredih v velikem tednu (od cvetne nedelje do velike noči).